2012,November

  • ŽIVI VTISI, 20. 10. 2012, MÜNCHEN (Garage Deluxe)

    Jah, tokrat pa res ni šlo brez obiskov vseh možnih junk-food restavracij; z nečim je bilo pač treba popivnati višek pozitivne energije (okej, med drugim tudi piva), ki nam je že kolektivno rahlo lezel čez rob. In prav je tako! To smo združili z obveznim izletom v center. Uh, kakšna gužva. Sonček in sobota sta bila družna, vedno dobrodošla krivca. Po tem, ko smo sestavili sami sebe, smo pričeli sestavljati tudi oder, oz elemente, ki tja, poleg nas, spadajo. T.i. lego-kocka podvig je trajal dlje kot običajno, saj je bil oder res mičken. Niti prizorišče ni bilo dosti večje, smo se pa zato veselili nabasanega kluba. Po tonski vaji nas je nadvse prijetno presenetilobisk iz Ljubljane – naša management ekipa, skupaj z dvema našima boljšima polovicama. Vse skupaj je obetalo še lepši večer. In res, večer je bil naposled celo lepši od vseh obetov. Publika je bila glasna, nenasitna in predvsem srečna. S tem koncertom smo zaključili turnejo  na vrhuncu zadovoljstva.

    K zadovoljstvu in uspešnosti je ogromen del prispevala res dobra povezanost vseh v ekipi, ki s(m)o na vsakem koraku v projekt vložili svoj maksimum. Zato hvala Dušiju in Ropetu, ki sta bila hrbtenica in mišice, ko je bilo to najbolj potrebno, hvala Tisi za na-fak-of sound (še posebej v SO36, kjer je bila “pa šta klinac zna šta je to tona i po” situacija), hvala Vidotu, da je nas in vas nabliskal in zadimil tako kot zna samo on, hvala Evi, ki je pogumno stala za merch štantom in prodala skoraj vse, kar je imela na voljo (smo ji pogledali skozi prste in se je lahko vrnila nazaj, čeprav je s sabo prinesla par neprodanih kosov), hvala Andražu (Skirca) za neverjetno dobro izvajanje svoje tour-manager vloge in seveda hvala Andreju, ki je iz daljave skrbno bedel nad celotno zadevo in jo usmerjal v najbolj možno pravo smer. Za varno usmerjanje, oz. krmiljenje vseh 5000 km po cestah, gre zahvala tudi vozniku Michaelu. Hvala Pawlu, ki nas je spremljal dobršen del turneje in pridodal svoje k vezi s Poljsko. Seveda pa srčna hvala tudi vsem obiskovalcem, ves njihov feedback in energijo!
    Več
  • ŽIVI VTISI, 19. 10. 2012, DRESDEN (Puschkin Club)

    Prebudili smo se v Dresdnu, ki nam je prav tako ponudil izjemno topel jesenski dan, zato smo se pred pričetkom tokratnega glasnega razgrajanja razkropili po mestu. Niti približno se nam ni mudilo nazaj do kluba. To mesto je namreč čudovito in vsekakor priporočamo ogled. Ko se je enkrat le bilo treba skriti pred soncem v koncertno dvorano, nas je tam čakal eden najbolj udobnih backstage-ov ever, s super postrežbo lokalcev. Tonska vaja je šla tudi tokrat gladko skozi, le marsikdo v ekipi si je pri sebi tiho želel, da bi bolje znal nemško, tako pa je bil ves čas Rope tisti kanal, preko katerega je potekala komunikacija. Vsaj nekdo, saj opletanje z rokami včasih res ne pelje nikamor. Zvečer je bilo dovolj, da je le glasba povedala svoje. Mislimo, da smo oddali dovolj energije, da smo obiskovalce obdržali stran od šanka vse do zadnjega komada. Zanimiva publika – po dvorani so se enakomerno porazdelili kot nekakšni akustični elementi in na svojih mestih vztrajali z vsem razpoložljivim obsegom pozornosti. Tako, čaka nas le še München, kjer bo zagotovo veselo, pot do tja pa zelo verjetno ne bo v celoti prespana.
    Več

LIVE IMPRESSIONS, 2012-10-19, DRESDEN (Puschkin Club)

| 22 slik
We woke up into a warm autumn day in Dresden. Therefore we scattered all over the city before hitting the stage for sound check. We were in no hurry to get back to the venue. Dresden is a beautiful city and we definitely recommend a visit. When we had to head back to the venue we came face to face with the coziest backstage ever and a great service by the local crew. Sound check went through smoothly, with the only exception that most of us wished we could speak German, but luckily we had Rope who was out go-between. And thank gods for that, because waving your hands around doesn't always get the job done. In the evening the music did its own talking. We gave away enough energy to keep the audience away from the bar and to keep them standing in their places till the very last song. They scattered themselves all over the venue as if they were some kind of acoustic elements, but they stuck to their positions with full attention directed to the stage. Well, we only have München ahead of us and we most likely will not sleep on our way there.